*Preden se lotite branja, bi želeli opozoriti, da FOMO (ang: »Fear Of Missing Out«) ni uradno priznana psihološka diagnoza. V zdravstveni psihologiji se obravnava predvsem kot simptom tesnobe ali nizke samopodobe. Vse več raziskav pa poroča, da ta pojav pomembno vpliva na naše psihološko počutje.*
Fotografije eksotičnih potovanj, zabave, ki ste jih spregledali, ali uspehi, ki jih prijatelji delijo na spletu – vse to lahko sproži neprijeten občutek, da niste del nečesa pomembnega. V dobi neskončnega brskanja po socialnih omrežjih se ta občutek imenuje FOMO – strah pred zamujanjem (ang: »Fear Of Missing Out«). Je spremljevalec sodobnega življenja, ki ga podpihujejo skrbno urejeni trenutki na Instagramu, TikToku in drugih družbenih omrežjih. Zakaj nekateri ljudje občutijo ta strah in kako se lahko spoprimemo z njim?
KAJ JE FOMO?
FOMO označuje tesnobo ali nelagodje zaradi občutka, da bi morali sodelovati v nečem, česar trenutno ne moremo izkusiti. Občutek izvira iz evolucijske potrebe po pripadnosti skupnosti in socialnem povezovanju. Kot poudarjajo raziskovalci (npr. Barry in Wong, 2020), FOMO pogosto ni le trenutna čustvena reakcija, temveč globlje psihološko stanje, ki se lahko prepleta z osebnostnimi lastnostmi, kot sta nizka samozavest in težnja k primerjanju z drugimi.
KAKO SOCIALNA OMREŽJA SPODBUJAJO FOMO?
Socialna omrežja so idealno okolje za krepitev občutka, da bomo nekaj zamudili. Barry in Wong (2020) opozarjata, da nas nenehni tok objav, poln idealiziranih podob življenja drugih, sili v primerjave in občutke prikrajšanosti. Tri ključne vidike so izpostavili Tanhan in sodelavci (2022):
- Idealizirana resničnost: Na omrežjih vidimo le »popolne« trenutke, kar ustvarja vtis, da imajo drugi boljše življenje.
- Neprestana povezanost: Vedno smo obveščeni o dejavnostih drugih, kar krepi občutek, da bi morali biti povsod prisotni.
- Občutek konkurence: Tekmovanje za všečke in potrditve nas potiska k ustvarjanju popolne podobe sebe.
Rezultat? Preplavljeni smo z nerealnimi pričakovanji in občutkom, da nam življenje polzi iz rok, medtem ko opazujemo druge. Socialna omrežja nas vlečejo v iluzijo, da moramo biti vedno v koraku z dogajanjem – da sicer nekaj zamujamo.
Prav ta nenehna povezanost in primerjanje paradoksalno zmanjšujeta zadovoljstvo z lastnim življenjem, saj spodbujata nerealna pričakovanja in občutek, da nam življenje polzi iz rok.
KDO JE BOLJ NAGNJEN K FOMO?
Raziskave (Akbari idr., 2021; Barry in Wong, 2020) kažejo, da je FOMO močno povezano s posameznikovimi osebnostnimi lastnostmi, ne pa nujno s starostjo ali generacijo. Mladi so zaradi večje uporabe socialnih omrežij sicer bolj izpostavljeni, vendar ga lahko enako doživljajo tudi odrasli in starejši, še posebej v situacijah, kjer imajo občutek, da niso del dogajanja.
Primer: Marko, 45-letni poslovnež, doživlja FOMO, ko sodelavci delijo zgodbe o ekskluzivni konferenci, na kateri ni mogel sodelovati. Čeprav mu poslovne obveznosti niso dopuščale, da bi se udeležil dogodka, ga preganja občutek, da bi tam lahko vzpostavil ključne povezave za svojo kariero.
KAKŠNE SO POSLEDICE? FOMO ne vpliva le na našo dobro počutje, temveč lahko vodi tudi do:
- Zasvojenosti z družbenimi omrežji: Ljudje s FOMO se pogosto vračajo na omrežja, kar lahko preraste v nezdravo navado.
- Anksioznosti in depresije: Stalno primerjanje z drugimi lahko zmanjša samozavest in poveča občutek nezadostnosti.
- Izgorelosti: Če poskušamo sodelovati v vseh priložnostih, lahko pozabimo na počitek in skrb zase.
KAKO SE SPOPRIJETI S FOMO?
FOMO lahko kdaj pa kdaj občutimo vsi. Če pa se s tem strahom pogosto srečujemo in nas obremenjuje, je smiselno razmisliti o strategijah, ki nam lahko pomagajo pri spoprijemanju. Spodaj zapisujemo 6 vodil, ki jih lahko razvijate:
- Osredotočite se na sedanjost
Z vadbo čuječnosti (angl. mindfulness) se lahko učite prestavljati um v sedanji trenutek, kar lahko vodi v znižano tesnobo. - Omejite čas na socialnih omrežjih
Nastavite časovne omejitve ali si vzemite digitalni oddih, da zmanjšate vpliv idealiziranih vsebin. - Prepoznajte svoje prioritete
Namesto da poskušate biti povsod, se vprašajte, kaj je za vas resnično pomembno in kaj vas izpolnjuje. Razmislite o svojih vrednotah in vsakdanu, ki bi se skladal z njimi. - Vadite hvaležnost
Pisanje dnevnika hvaležnosti pomaga preusmeriti pozornost na to, kar že imate, in zmanjšuje željo po tem, kar morda zamujate. - Negujte bližnje odnose
Povezovanje z družino in prijatelji v živo je veliko bolj izpolnjujoče kot všečki na spletu. Gradite in vlagajte v bližnje, zaupne odnose. - Razvijajte sprejemanje, da ne morete biti povsod
Pomembno si je priznati, da je življenje sestavljeno iz izbire. Tudi če se odločite za eno stvar, to ne pomeni, da ste izgubili vse druge možnosti.
Če pa FOMO postane preobremenjujoč in začne vplivati na naše vsakdanje funkcioniranje, je čas, da poiščete strokovno pomoč. Niste sami – strokovna pomoč vam lahko pomaga pri iskanju ravnotežja in spoprijemanju s tem izzivom. Če se soočate s težavami, nas kontaktirajte TUKAJ za individualno psihološko svetovanje.
Avtorica: Ratka Tancheva
Viri in literatura:
Tanhan, F., Özok, H. İ., in Tayiz, V. (2022). Fear of missing out (FoMO): A current review. Psikiyatride Guncel Yaklasimlar, 14(1), 74-85.
Akbari, M., Seydavi, M., Palmieri, S., Mansueto, G., Caselli, G., in Spada, M. M. (2021). Fear of missing out (FoMO) and internet use: A comprehensive systematic review and meta-analysis. Journal of Behavioral Addictions, 10(4), 879-900. https://doi.org/10.1556/2006.2021.00083
Barry, C. T., in Wong, M. Y. (2020). Fear of missing out (FoMO): A generational phenomenon or an individual difference?. Journal of Social and Personal Relationships, 37(12), 2952-2966.
American Psychological Association (APA). (2016, januar). Missing out: Academic fear of missing out (FOMO). GradPsych Magazine. Pridobljeno s https://www.apa.org/gradpsych/2016/01/missing-out.
Pixabay,