Odgovorno do sebe: Meje za boljše življenje

SE VAM JE ŽE ZGODILO, DA STE SE POČUTILI RAZDVOJENI MED SVOJIMI POTREBAMI IN PRIČAKOVANJI DRUGIH? MORDA STE ŽELELI POSTAVITI MEJO IN REČI »DOVOLJ«, VENDAR VAS JE BILO STRAH, DA BOSTE KOGA PRIZADELI. ALI PA STE ČUTILI PRITISK, DA MORATE DRUGIM USTREČI? ČE SE V SITUACIJI PREPOZNATE, VEDITE, DA NISTE SAMI. ŠTEVILNI SE UJAMEJO V ZANKO NENEHNEGA ALI POGOSTEGA PRILAGAJANJA DRUGIM, ZARADI ČESAR VELIKOKRAT NE IZRAZIJO LASTNIH POTREB, ŽELJA, MNENJ IN STALIŠČ.

Morda menite, da je samoljubno skrbeti najprej zase, da morate ustreči drugim, ali da vas bodo ljudje zavrnili, če se postavite zase. A brez jasno postavljenih osebnih meja se pogosto zgodi, da ostajamo v izčrpljujočih situacijah ali v odnosih, kjer čutimo breme pričakovanj. Nezmožnost, da rečemo »ne« ali postavimo mejo, lahko vodi v notranji nemir, stres in celo izgorelost.

Ni pa potrebno, da ostane tako. Berite naprej in spoznajte, kako vam lahko postavljanje zdravih mej v sklopu asertivnosti pomaga ohraniti ravnovesje med skrbjo za druge in skrbjo zase, ter kako lahko s to pomembno veščino razvijate harmonične odnose – z manj občutka občutkov krivde in razočaranja.

Asertivnost kot temelj za postavljanje meja

Asertivnost je komunikacijski stil, ki nas uči, kako odkrito izražati svoje misli, potrebe, želje in občutke na spoštljiv način. Razlika med asertivnostjo ter pasivnim in agresivnim komunikacijskim stilom je velika: asertivnost pomeni, da jasno postavimo svoje meje, ne da bi bili pri tem napadalni ali preveč ustrežljivi.
Pasivni komunikacijski stil pomeni, da posameznik zadržuje svoje misli in občutke ali jih popolnoma zataji, pogosto iz strahu pred zavrnitvijo, medtem ko agresivni slog pomeni izražanje potreb na način, ki je za druge lahko nespoštljiv ali napadalen in pogosto vodi v konflikte.

Spoštovanje lastnih potreb in postavljanje mej sta pomembna za harmonične odnose in duševno zdravje.vAsertiven pristop je ključen za uspešno postavljanje meja, saj nam omogoča, da z drugimi komuniciramo iskreno in brez krivde ali občutka, da smo jih razočarali. Pri tem je pomembno ozavestiti, da je asertivna komunikacija veščina, ki jo lahko razvijamo.

Kaj sploh so meje in zakaj so tako pomembne?

Ko govorimo o mejah, mislimo na osebne meje, ki delujejo kot nevidne črte, s katerimi določamo, do katere mere bomo dopuščali vpliv drugih na nas. Te meje so kot filter, ki nas ščiti pred preobremenjenostjo in omogoča, da svoje vire (energijo, čas, čustva) usmerimo na stvari, ki so nam res pomembne. Kot pravi psihologinja Katherine Wood: »Postavljanje meja ni dejanje, s katerim druge zapiramo ven, ampak dejanje, s katerim zaščitimo sebe in negujemo odnose« .

Kaj pa se zgodi, ko mej ne postavljamo? Mnogi ugotavljajo, da jih pomanjkanje meja spravlja v stres, lahko se razvije tudi izčrpanost, anksiozna in/ali depresivna simptomatika. Ne samo to – brez mej pogosto čutimo izgubo nadzora nad svojim življenjem in odnosi, saj ne določamo, kaj in kdo bo vplival na naše počutje.

Zdrave meje torej prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju. Ko jasno povemo, kaj potrebujemo, smo tudi bolj mirni, saj imamo občutek nadzora. Poleg tega nas jasne meje varujejo pred manipulacijo in občutkom krivde, kar omogoča, da bolj zaupamo vase in v svoje odločitve ter krepimo pozitivno samopodobo. S tem, ko postavimo jasne meje, pa ustvarimo tudi prostor za kakovostne odnose, kjer sta spoštovanje in razumevanje vzajemna.

Vrste meja, ki jih vsi potrebujemo

Vsakdo potrebuje meje, vendar se lahko razlikujejo glede na naše vrednote in potrebe. Nekaj najpogostejših vrst mej vključuje:

  • Čustvene meje: Ščitijo naša čustva in določajo, koliko svoje notranjosti želimo deliti z drugimi. S temi mejami preprečimo, da bi nas drugi čustveno izčrpali ali da bi prevzeli odgovornost za občutke drugih ljudi.
  • Fizične meje: Z njimi določimo, kakšno telesno bližino dopuščamo v različnih situacijah in s kom. Fizične meje so pomembne za občutek varnosti in osebnega prostora.
  • Časovne meje: Pomagajo nam, da učinkovito upravljamo s časom in preprečimo preobremenjenost. Ko postavimo časovne meje, se lažje odločamo, koliko časa bomo namenili posameznim dejavnostim ali osebam.
  • Duhovne meje: Zajemajo naše vrednote, prepričanja in življenjske prioritete. Pomagajo nam ohranjati notranji mir in nas varujejo pred zunanjimi vplivi, ki niso skladni z našimi vrednotami.

Praktični nasveti za učinkovito postavljanje meja

Če želite začeti postavljati meje, je pomembno, da prepoznate svoje potrebe in občutke ter da jih znate izražati na spoštljiv način. Tukaj je nekaj praktičnih korakov, ki vam bodo pomagali na tej poti:

 

  1. Odkrito izražajte svoje občutke in potrebe

Ena od tehnik asertivne komunikacije, ki nam pri tem pomaga, so “jaz-sporočila”, s katerimi svoje potrebe izrazimo na spoštljiv način.

Zamislite si situacijo, da partner večkrat odpove dogovorjene plane, kar vam daje občutek neslišanosti. Namesto da rečete »Nikoli nimaš časa zame,« (»ti-sporočilo«) poskusite stavek spremeniti in izhajati iz sebe (»jaz-sporočilo«): »Potrebujem več časa za najine pogovore, da se počutim podprto.«

Jaz-sporočila omogočajo, da drugi ne začutijo obtoževanja ali napada. Tak način komunikacije postavlja meje na način, ki ohranja odprtost za dialog in pomaga obdržati pozitiven ton.

 

  1. Bodite pripravljeni na odzive drugih

Ko začnemo postavljati meje, se lahko zgodi, da drugi sprva ne bodo zadovoljni ali pa bodo nepričakovano     odreagirali. Prav v teh trenutkih je asertivnost pomembna, saj nam pomaga ohraniti trdnost v svojih odločitvah.

Primer: Vaš dober prijatelj vas v zadnjem času večkrat vabi na druženja, vi pa potrebujete več časa zase. Ko mu to pojasnite, prijatelj sprva odreagira presenečeno ali celo razočarano in vam očita, da se vedno izogibate druženju.

Tukaj je ključno, da mu asertivno, a spoštljivo odgovorite, na primer: »Razumem, da ti druženja veliko pomenijo, in vesel_a sem, da me povabiš. V tem tednu pa res potrebujem čas zase. Se dogovoriva za srečanje prihodnji teden? Tako bova oba dobila to, kar potrebujeva.«

S tem pristopom jasno postavite svoje meje, vendar ste tudi odprti za kompromis in prihodnje druženje. Takšna asertivna komunikacija pomaga, da ohranjate spoštovanje do sebe in do prijatelja, obenem pa ne popuščate pod pritiski reakcij drugih.

 

  1. Naučite se reči »ne«

Ena od ključnih veščin asertivnosti je sposobnost reči »ne« brez občutka krivde. Kadar zavrnemo prošnje, ki nam niso v prid, to vpliva na naše počutje, saj ohranjamo energijo za to, kar je res pomembno, in smo bolj povezani s svojimi vrednotami.

Predstavljajte si, da vas je prijatelj že večkrat prosil za pomoč, na katero ste priskočili, trenutno pa ste utrujeni in imate polno obveznosti. Rečete lahko na primer: »Rad_a ti pomagam, vendar imam trenutno preveč obveznosti. Tokrat te moram zavrniti, a se z veseljem dobiva na kavi kasneje in prediskutirava.«

S tem stavkom prijatelju na kratko razložite situacijo in ponudite alternativo, tako da zavrnitev zveni prijazno, brez da bi pri tem trpelo vaše počutje.

 

  1. Postavite meje tudi v delovnem okolju

V današnjem hitrem tempu postaja postavljanje meja nujno tudi v delovnem okolju. S tem ohranjamo ravnovesje med delom in prostim časom, kar ima ključno vlogo za naše duševno zdravje in dolgoročno zadovoljstvo. Raziskave in strokovnjaki opozarjajo, da je ta tematika v zadnjem času še posebej aktualna – prekomerna dostopnost zaposlenega in pomanjkanje meja namreč pogosto vodita v izgorelost, večji stres ter slabše odnose tako v službenem kot tudi v zasebnem življenju.

Kadar v delovnem okolju določimo, kdaj smo dosegljivi za delovne zadeve in kdaj je čas, namenjen počitku, s tem ohranjamo svojo energijo, povečujemo osredotočenost in zmanjšujemo stres.

Primer: Vaš nadrejeni pričakuje, da boste dosegljivi izven delovnega časa. Lahko si pomagate in izrazite svoje mnenje na ta način: »Med delovnim časom vedno poskušam pomagati po svojih najboljših močeh. Po službi pa potrebujem čas za družino in sprostitev, zato po tej uri ne odgovarjam na službena sporočila.”

S takim sporočilom jasno, vendar spoštljivo, postavite ločnico med delom in osebnim življenjem. Na ta način vaša dostopnost postane bolj predvidljiva, kar tudi nadrejenim omogoča, da spoštujejo vaše meje.

 

  1. Vadite v manj pomembnih situacijah

Če postavljanje meja sprva zveni kot velik izziv, začnite z manjšimi, vsakodnevnimi situacijami. Postavite si majhne cilje in sprva na primer zavrnite manj pomembne prošnje, nato pa postopoma prehajajte na bolj zahtevne situacije. Sčasoma boste postali bolj samozavestni in asertivni tudi pri postavljanju pomembnejših mej.

Ob koncu se spomnite: Postavljanje meja je dejanje ljubezni do sebe, saj nam omogoča ohranjati ravnovesje med tem, kar potrebujemo, in tem, kar smo pripravljeni dati. Meje nam pomagajo živeti bolj izpolnjeno in v skladu s seboj, pri čemer ustvarjamo pristne odnose.

 

Avtorica: Ratka Tancheva

 

 

Viri in literatura:

Chernata, T. (2024). Personal boundaries: definition, role, and impact on mental health. Personality and Environmental Issues3(1), 24–30. https://doi.org/10.31652/2786-6033-2024-3(1)-24-30

Wood, K. M. (2023). Setting Boundaries: 100 Ways to Protect Yourself, Strengthen Your Relationships, and Build the Life You Want… Starting Now!. Simon and Schuster.

Whitfield, C. L. (1993). Boundaries and relationships: Knowing, protecting and enjoying the self. Health Communications, Inc..

Bella, K.M.J (2023).Creating boundaries to maintaining a healthy a work-life balance.International Journal of Multidisciplinary Research in Arts, Science and Technology1(3), 24–30.

Rosenberger, E. W. (2011). Where I End and you Begin: The Role of Boundaries in College Student Relationships. About Campus16(4), 11–19. https://doi.org/10.1002/abc.20069

Rutherford, A., Harmon, D., Werfel, J., Gard-Murray, A. S., Bar-Yam, S., Gros, A., … in Bar-Yam, Y. (2014). Good fences: The importance of setting boundaries for peaceful coexistence. PloS one9(5), e95660. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0095660