Anksioznost ali tesnobo lahko definiramo kot čustveni, kognitivni, vedenjski in fiziološki odziv posameznika na zaznavo grožnje. Je stanje, ki lahko pomembno vpliva na naše vsakdanje življenje in zniža njegovo kakovost. Zaradi sodobnega načina življenja je zmeraj več ljudi podvrženih anksiozni simptomatiki.

Kako vem, da je to, kar čutim, anksioznost?

Simptomi anksioznosti se kažejo na več ravneh človekovega delovanja in so med seboj prepleteni. Na fiziološki (telesni) ravni se poveča vzburjenje avtonomnega živčnega sistema, kar se kaže npr. z bolečino v prsih in palpitacijo (srčno-žilni znaki), zadihanostjo in hiperventilacijo (dihalni znaki), omotičnostjo in glavobolom (nevrološki znaki) ter bolečino in napetostjo v mišicah.
Med psihološke znake anksioznosti prištevamo povišano zaskrbljenost, notranji nemir in strah, oteženo koncentracijo, razdražljivost, nespečnost, utrujenost.
Smo pogosto ali ves čas zaskrbljeni, miselno premlevamo, imamo težave pri odločanju in reševanju problemov, lahko smo pretirano občutljivi, pojavlja se negativni samogovor.
Pogoste avtomatske misli, ki spremljajo anksioznost, se navezujejo na strah pred tem, da bi umrli, izgubili kontrolo ali prištevnost, na primer:
”Zmešalo se mi bo.”
”Ne zdržim več.”
”Nekaj slabega se bo zgodilo.”
“Situacije ne morem obvladovati.”

Vedenjski znaki so lahko izogibanja določenim situacijam in varnostna vedenja (npr. ker me je strah hoditi po nakupovalnem centru, imam ves čas v roki telefon).

Ko me anksioznost ovira…

Občasna anksioznost je sestavni del življenja in jo doživljamo prav vsi, kadar nas skrbi na primer glede naših odnosov, zdravja, denarja, službe…
Če pa so simptomi tako intenzivni, da začnejo pomembno ovirati naše vsakdanje življenje, naše funkcioniranje, in se pojavljajo tudi v situacijah, ki niso objektivno ogrožujoče, govorimo o anksiozni motnji.
Psihiatrija in psihologija opredeljujeta več “skupin” anksioznih motenj (npr. panična motnja, generalizirana anksiozna motnja, fobična anksiozna motnja); vsaka od njih ima svoje značilnosti in za vsako veljajo določeni diagnostični kriteriji.

Kaj lahko storim, če se soočam z anksioznostjo?

Dobra novica je, da si pri anksioznosti lahko poskušamo pomagamo tudi sami oz. jo obvladujemo z raznimi tehnikami samopomoči.

Zelo učinkovite so sprostitvene tehnike (npr. trebušno dihanje, progresivna mišična relaksacija) ter čuječnost, ki pripomorejo k temu, da smo bolj prisotni in prizemljeni, kar lahko lajša simptome.
Koristno je tudi, da si naredimo dnevnik in beležimo situacije, v katerih opažamo pojav simptomov. Svoje misli lahko poskušamo tudi racionalno razdelati in jih pogledati iz različnih zornih kotov.
Pomemben pa je seveda tudi zdrav življenjski slog – dovolj spanja, zdrava prehrana in zadostna hidracija, redna telesna aktivnost (hoja, tek, telovadba) ter socialni stiki.

Če se s tesnobo težko spoprijemate sami, čutite stisko in ne veste, kaj storiti, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Najdete jo tudi pri nas.
Eno izmed glavnih področij našega delovanja je skrb za podporo posameznikom, ki se soočajo s stiskami in težavam v duševnem zdravju. V okviru psihološkega svetovanja raziščemo vaše težave, podamo psihoedukacijo ter učimo veščin za njeno obvladovanje. Za svoj prvi termin nas kontaktirajte tukaj.

 

Avtorici: Lara Petek in Nina Piberčnik