OSAMLJENOST (MED PRAZNIKI)

»OB PRAZNIKIH NISO POMEMBNA DARILA, TEMVEČ ČAS, KI GA PREŽIVIMO S SVOJIMI NAJBLIŽJIMI.«
»ZA PRAZNIKE SMO ZNOVA VSI SKUPAJ.«
TO SO ZNANE PRAZNIČNE FRAZE. VENDAR PA MARSIKDO PRAZNIKOV NE PREŽIVLJA Z BLIŽNJIMI, MOREBITI SE TUDI SICER SOOČA Z OSAMLJENOSTJO. V NADALJEVANJU SI BOMO POGLEDALI, KAJ JE OSAMLJENOST IN KAKO SE Z NJO SOOČATI.

 

KDAJ SMO OSAMLJENI?

Osamljenost predstavlja občutek, da smo socialno izolirani od drugih ljudi. Ta občutek se lahko nanaša tako na kvantiteto odnosov (na primer, koliko prijateljev imamo) kot na kvaliteto odnosov (na primer, kako dobre prijatelje imamo). Lahko smo torej obkroženi z veliko bližnjimi, pa vseeno čutimo osamljenost, saj z njimi nimamo poglobljenih odnosov.

Osamljenost lahko torej občutimo, če praznike preživljamo sami. Hkrati pa jo lahko občutimo, četudi je naša hiša polna družinskih članov in prijateljev.

Velja tudi nasprotno. Morda praznike preživimo z družino in osamljenosti ne občutimo. Ali pa jih preživimo sami in prav tako nismo osamljeni (biti sam ne pomeni tudi biti osamljen).

Kakšna je vaša situacija? Kako se počutite vi?

 

OSAMLJENOST MED LJUDMI NARAŠČA

Osamljenost se pojavlja pri vseh generacijah. Pri mladih v Sloveniji opažamo trend naraščanja osamljenosti. Ta se je krepil že pred pojavom epidemije Covid-19 in narastel med epidemijo, ko smo se dodatno socialno izolirali. Osamljenost med mladimi se je namreč iz leta 2010 v leto 2020 povečala za 76 %.

Medtem bi naj vsak četrti starostnik imel občutek socialne izolacije. Te statistike so zaskrbljujoče, saj raziskave kažejo, da imata socialna izolacija in osamljenost pomemben vpliv na posameznikovo mentalno in fizično zdravje ter kakovost življenja. Hkrati pa lahko na podlagi teh statistik sklepamo, da se bo med prazniki marsikdo počutil osamljenega.

 

KAKO SI LAHKO POMAGATE?

Ne glede na okoliščine poskusite biti do sebe čim bolj prijazni. V nadaljevanju podajamo krajša vodila, kako lahko okrepite prijaznost do sebe. Morda bodo s pomočjo tega tudi vaši prazniki bolj mirni.

1. Razmislim o svojih mislih

Opazili ste lahko, da se osamljenost ne pojavi neposredno zaradi objektivnih okoliščin. Pojavi se, ko zaznavamo, da smo v določenem trenutku »sami« – ne glede na to, če smo v družbi nekoga ali ne. Hkrati pa to, da smo »sami«, interpretiramo kot nekaj neprijetnega. Pri tem igrajo pomembno vlogo naše misli, česar se navadno sploh ne zavedamo. Te misli so pogosto avtomatske in ne nujno resnične.

Pogledali si bomo torej, kako nas lahko naše misli »zavajajo«. Tekom branja poskušajte razmišljati o pogostosti takšnih misli pri vas in načinih, kako bi lahko te misli spremenili, da bi bile bolj realistične. In ne pozabite, s tem, ko spremenimo našo misel, vplivamo na naše počutje.

• Posploševanje je oblikovanje zaključkov z uporabo besed kot so vedno, nikoli, vsi, nihče in podobno.

Primer: »Vedno bom Božič preživljala sama!«

Ali dejansko lahko v tem trenutku zagotovo veste, da boste v prihodnosti res vse božične praznike preživeli sami? Obstajajo še druge možnosti?

• Filtriranje predstavlja proces, ko med našimi izkušnjami izberemo le negativne in druge zanemarimo.

Primer: »Prijatelji si ne želijo moje družbe!«

Razmislite, na podlagi katerih izkušenj s prijatelji se je pojavila ta misel. Ali imate kakšno izkušnje, ki dokazujejo nasprotno? Torej, da si prijatelji želijo vaše družbe? Če je odgovor pritrdilen, se poskušajte osredotočiti na te izkušnje.

• Polarizirano mišljenje, ki mu lahko rečemo tudi »črno-belo« ali »vse ali nič« razmišljanje. To pomeni, da situacije opazujemo le v dveh kategorijah – slabi in dobri (črni in beli), brez kakršnih koli sivin.

Primer: »Ker vstopa v novo leto ne bom preživel s prijatelji, bom osamljen in žalosten!«

Premislite, ali je res nujno, da se ob novem letu počutite slabo, ker ne boste v družbi prijateljev. Ali vam lahko še karkoli drugega prinese (vsaj delno) zadovoljstvo?

• Branje misli se kaže, ko verjamemo temu, kar mislimo, da mislijo drugi. To pomeni, da ne preverjamo prepričanj drugih, temveč avtomatsko naredimo sklepe o njihovem mišljenju.

Primer: »Ker me ni vprašala, če želim novo leto preživeti z njo, si ne želi moje družbe! Gotovo misli, da sem dolgočasna.«

V tej situaciji pri osebi nismo preverili, zakaj nas ni povprašala glede skupnega preživljanja praznovanja. Niti nismo preverili, če si želi naše družbe. Morda ima druga oseba celo isto prepričanje o nas (da mi ne želimo njene družbe) in posledično ne vpraša. Ima lahko še kakšne druge, popolnoma osebne razloge, za način preživljanja novoletne noči? Poskusite razmisliti o širši sliki. Bolje se je pogovoriti z osebo kot pa  »brati njene misli«.

Ob različnih negativnih mislih se lahko torej vprašate, ali je misel realistična.
Nadalje se lahko vprašate, ali je misel koristna. Mi prinaša kaj koristnega ali v meni zgolj sproža neprijetne občutke? Ali je smiselno energijo usmerjati v takšno misel?

2. Aktivno preživljam čas s seboj

Do sebe smo lahko prijazni tudi tako, da aktivno preživljamo čas s seboj. Vzemite si čas, ki ga izkoristite le zase. Čas, ko se posvetite svojim željam, brez prilagajanja potrebam in željam drugih.

Poskusite vsaj nekaj časa v dnevu nameniti stvarem, ki jih počnete z veseljem in vas sproščajo – naj bo to poslušanje glasbe, ogled filma, peka peciva, branje knjige ali podobno.

Pri tem ne pozabite na svoje fizično počutje; privoščite si dovolj spanca in gibanja. Odrasli naj bi spali 7 do 9 ur dnevno, pri čemer je pomembna tudi kakovost spanca. Ob tem bi naj zmerno intenzivni telesni vadbi namenili od dveh ur in pol do pet ur. Če izvajate visoko intenzivno telesno aktivnost, pa zadostuje že čas od ene ure in 15 minut do dveh ur in pol. Pri gibanju upoštevajte svoje zmožnosti in ne pozabite, da je vsaj malo gibanja bolje od nikakršnega in lahko blagodejno vpliva na naše počutje.

Svoje počutje lahko tudi opazujete. Če opazite, da nekaj na vas vpliva slabo, poskusite to omejiti. Na primer, če opazite, da se slabo počutite po preživljanju časa na spletnih socialnih omrežjih in gledanju veselih prazničnih objav drugih, poskusite omejiti čas, ki ga temu namenite. In če na vas nekaj vpliva dobro, poskusite več časa nameniti tej dejavnosti. Na primer, če se manj osamljeno počutite ob določenem podcastu, ga poslušajte še naprej.

Želite izvedeti še več o tem, kako biti do sebe prijaznejši? Potem si preberite tudi naš blog Kako ustvariti sočutnejši samogovor?

3. Postavim si nove izzive

Če občutite, da imate premalo socialnih stikov, si lahko z vstopom v novo leto zastavite tudi novi izziv.

Ker se osamljenost nanaša tako na kvantiteto kot kvaliteto odnosov, si lahko izziv postavite na dva načina. Lahko spoznate nove ljudi in tako razširite svoj krog prijateljev. Lahko pa se potrudite poglobiti odnose z osebami, ki so že v vašem življenju.

Se sprašujete, kako spoznati nove ljudi? Razmislite, kakšni so vaši interesi in morda v svoji okolici najdete krožek, kjer lahko v družbi drugih razvijate svoj interes. Na primer, če radi aktivno preživljate prosti čas, se lahko vpišite na vadbo. Prav tako se lahko vključite v prostovoljna društva in postanete prostovoljec. To vam ne bo prineslo zadovoljstva le z vidika pomoči drugim, temveč boste na ta način spoznali tudi druge prostovoljce.

Vemo, da ni pomembna le količina, temveč tudi poglobljenost odnosov. Razmislite, kako bi se lahko zbližali z ljudmi, ki jih že poznate. Morda jih povabite na skupno druženje ali se z njimi iskreno in odprto pogovarjajte. Upajte si vprašati, povabiti ljudi k sebi, namenite jim svoj čas in trud.

4. Poiščem pomoč

Kot smo spoznali, osamljenost predstavlja stisko, ki se lahko pojavi pri vsakomur, in lahko prinaša mnoge negativne posledice.

Posledično so se tudi v psihologiji razvili načini, kako ljudem pomagamo pri soočanju z osamljenostjo. To lahko vključuje razvijanje socialnih veščin, krepitev socialne opore, omogočanje priložnosti za socialno interakcijo in delo na vaših miselnih vzorcih.

PREKO VEDENJSKO-KOGNITIVNEGA PRISTOPA VAM LAHKO NUDIMO OPORO TUDI PRI NAS. NA INDIVIDUALNO PSIHOLOŠKO SVETOVANJE SE PRIJAVITE TUKAJ. Pripravili smo tudi praznični popust: Vsi prijavljeni v decembru 2023 prejmete popust na prvih 3 srečanjih.

 

Avtorica: Vanja Vogrinec

 

 

Viri in literatura:

Hawkley, L. C. in Cacioppo, J. T. (2010). Loneliness matters: A theoretical and empirical review of consequences and mechanisms. Annals of behavioral medicine, 40(2), 218–227. https://doi.org/10.1007/s12160-010-9210-8

Hribar, N. (2009). Samospoštovanje in kognitivno vedenjska terapija. V N. Anić (ur.), Prispevki iz vedenjsko kognitivne terapije: Zbornik I. (str. 238–256). Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije.

Klanjšek, R. in Naterer, A. (2021). Zdravje in dobro počutje. V M. Lavrič in T. Deželan (ur.), Mladina 2020: Položaj mladih v Sloveniji (str. 195–214). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Masi, C. M., Chen, H. Y., Hawkley, L. C. in Cacioppo, J. T. (2011). A meta-analysis of interventions to reduce loneliness. Personality and social psychology review, 15(3), 219–266. https://doi.org/10.1177/1088868310377394

NIJZ. (b. d.). Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje. https://nijz.si/zivljenjski-slog/telesna-dejavnost/

NIJZ. (b. d.). Urejeno spanje krepi zdravje. https://nijz.si/publikacije/urejeno-spanje-krepi-zdravje/

Sanda, S. (2007). Odkrivanje avtomatskih misli. V N. Anić in P. Janjušević (ur.), Izbrane teme iz vedenjsko-kognitivne terapije: Zbornik II. (str. 116–130). Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije.

WHO. (b. d.). Social isolation and loneliness. https://www.who.int/teams/social-determinants-of-health/demographic-change-and-healthy-ageing/social-isolation-and-loneliness