SKUPNOST KOT TEMELJ DUŠEVNEGA ZDRAVJA: ZAKAJ POTREBUJEMO DRUG DRUGEGA?

Se spomnite trenutka, ko vam je nekdo povsem preprosto pokazal, da je »tukaj«? Morda je bil to prijatelj, ki je poklical ob pravem času, soseda, ki je ponudila pomoč, ali sodelavec, ki je opazil, da niste svoji.

O duševnem zdravju pogosto razmišljamo kot o nečem povsem osebnem, kar se dogaja le »v naši glavi«. A raziskave vedno znova kažejo, da je naše dobro počutje tesno prepleteno z ljudmi okoli nas. Kako torej skupnost vpliva na naše duševno zdravje in kaj lahko vsak od nas stori zanjo?

ZAKAJ POTREBUJEMO DRUGE?

Potreba po pripadnosti je ena izmed osnovnih človeških potreb, podobno kot potreba po hrani in varnosti (Baumeister in Leary, 1995). Človek se je skozi zgodovino razvijal v skupinah, kjer je bila povezanost z drugimi dobesedno pogoj za preživetje. Ko je ta potreba zadovoljena, doživljamo več pozitivnih čustev in stabilnejšo samopodobo. Ko ni, se pogosteje pojavijo tesnoba, depresivno razpoloženje in osamljenost.

Kako resen je ta problem danes, kaže poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2025. Osamljenost doživlja približno eden od šestih ljudi, še posebej pogosto mladi, z njo pa je povezanih več kot 870.000 prezgodnjih smrti na leto (WHO, 2025). WHO zato poudarja, da je treba socialno povezanost priznati kot temeljni vidik zdravja.

Pri tem skupnost ni le skupek ljudi, ki jih poznamo. O njej govorimo takrat, ko čutimo, da spadamo zraven, da naš glas nekaj šteje in da nas z drugimi povezujejo skupne izkušnje (McMillan in Chavis, 1986).

KAKO NAS SKUPNOST VARUJE?

Si predstavljate, da vas na poti ujame dež, nekdo pa vam ponudi svoj dežnik? Dež še zmeraj pada, a vas ne zmoči popolnoma. Podobno deluje opora drugih ljudi. Težav ne odpravi, nam pa jih pomaga lažje prenesti. Ko vemo, da se lahko na nekoga zanesemo, se nam tudi slab dan v šoli, prepir doma ali skrbi v službi zdijo manj strašni (Cohen in Wills, 1985). Raziskovalka Julianne Holt-Lunstad (2024) v povezavi s tem ugotavlja, da so dobri odnosi za naše zdravje celo enako pomembni kot gibanje ali zdrava prehrana.

Pri tem ne štejejo samo najboljši prijatelji in družina, zelo pomembne so tudi skupine, v katerih se dobro počutimo, npr. nogometna ekipa, pevski zbor, gasilsko društvo ali skupina ljudi, ki se tedensko dobiva na pohodih. Raziskovalci temu pravijo kar socialno zdravilo (Haslam idr., 2018), saj nas takšne skupine varujejo pred depresijo in nam pomagajo, da se po težkih obdobjih lažje postavimo na noge. To smo videli tudi ob poplavah avgusta 2023, ko so tisoči prostovoljcev pomagali ljudem v stiski, ki jih sploh niso poznali, in jim tako dali občutek, da niso sami.

DUŠEVNO ZDRAVJE SE DOGAJA V SKUPNOSTI

Pri nas je pomen skupnosti močno poudaril Vito Flaker, eden pionirjev duševnega zdravja v skupnosti v Sloveniji. Flaker (2001) opozarja, da ljudem v duševni stiski bolj kot izločanje v ustanove pomaga življenje sredi skupnosti, z dostopom do stanovanja, dela, odnosov in vsakdanjih vlog. Danes to delo opravljajo nevladne organizacije, kot sta Šent in Ozara, centri za duševno zdravje in skupine za samopomoč. A skupnost lahko tudi rani, kadar izključuje ali stigmatizira, zato je pomembno, da je odprta za vse. Duševno zdravje torej ni le naša osebna naloga, temveč nekaj, kar gradimo skupaj – v šoli, družini, službi in soseski.

KAKO KREPITI SVOJO SKUPNOST?

Povezanost ne nastane čez noč, lahko pa jo krepimo z majhnimi koraki. V nadaljevanju je zapisanih 6 vodil, ki jih lahko preizkusite:

1. Negujte odnose, ki jih že imate
   Obiski prijateljev, družine ipd., skupen sprehod ali pogovor ob kavi so pogosto dovolj, da odnos ostane živ. Pomembnejša od velikih gest je rednost.
2. Vključite se v skupino
   Krožki v šolah, športni klubi, kulturna društva ali prostovoljstvo so odlična priložnost za nova poznanstva, saj povezujejo ljudi s podobnimi vrednotami in olajšajo prvi stik.
3. Ne pozabite na drobne stike
   Pozdrav sosedu, klepet s sošolcem ali prijazna beseda prodajalki prispevajo k občutku, da smo del skupnosti.
4. Dovolite si prositi za pomoč
   Odnosi se poglobijo ravno takrat, ko pokažemo, da nismo vedno močni. Večina ljudi rada pomaga, če ve, da je pomoč potrebna.
5. Bodite opora drugim
   Ko pomagamo drugim, krepimo tudi lastni občutek smisla in pripadnosti.
6. Opazite tiste na robu
   Povabite na druženje sošolca, ki je navadno sam, ali pokličite starejšega soseda. Majhna gesta lahko nekomu pomeni zelo veliko.

Ko naslednjič nekoga ujame dež, se spomnite, da imate dežnik tudi vi. Skupnost se začne s tem, da ga ponudimo.

 

Če se kljub trudu počutite osamljeni ali vas teža odnosov obremenjuje, niste sami. Psihološko svetovanje je lahko varen prostor, kjer raziščete, kaj vas ovira pri povezovanju z drugimi in razvijete bolj podporne odnose. Kontaktirajte nas TUKAJ.

 

Gostujoča avtorica: Sara Petrovič

 

 

VIRI

Baumeister, R. F., & Leary, M. R. (1995). The need to belong: Desire for interpersonal attachments as a fundamental human motivation. Psychological Bulletin, 117(3), 497–529. Pridobljeno 20. 10. 2026 s https://doi.org/10.1037/0033-2909.117.3.497

Cohen, S., & Wills, T. A. (1985). Stress, social support, and the buffering hypothesis. Psychological Bulletin, 98(2), 310–357. Pridobljeno 20. 10. 2026 s https://doi.org/10.1037/0033-2909.98.2.310

Flaker, V. (2001). Kaj je duševno zdravje v skupnosti? Zdravstveno varstvo, 40(1/2), 69–73.

Haslam, C., Jetten, J., Cruwys, T., Dingle, G. A., & Haslam, S. A. (2018). The new psychology of health: Unlocking the social cure. Routledge. Pridobljeno 20. 10. 2026 s https://doi.org/10.4324/9781315648569

Holt-Lunstad, J. (2024). Social connection as a critical factor for mental and physical health: Evidence, trends, challenges, and future implications. World Psychiatry, 23(3), 312–332. Pridobljeno 20. 10. 2026 s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39279411/

McMillan, D. W., & Chavis, D. M. (1986). Sense of community: A definition and theory. Journal of Community Psychology, 14(1), 6–23. Pridobljeno 20. 10. 2026 s https://www.researchgate.net/publication/235356904_Sense_of_Community_A_Definition_and_Theory

World Health Organization. (2025). From loneliness to social connection: Charting a path to healthier societies [Poročilo Komisije SZO za socialno povezanost]. Pridobljeno 20. 10. 2026 s https://www.who.int/publications/i/item/978240112360