ALI KDAJ RAZMIŠLJATE, DA ZARADI OBVEZNOSTI V SLUŽBI NE MORETE BITI DOBER ČLAN DRUŽINE? ALI ZARADI OBREMENJENOSTI V ZASEBNEM ŽIVLJENJU V SLUŽBI NE MORETE DELOVATI TAKO, KOT BI SI ŽELELI? TEMU V PSIHOLOGIJI REČEMO KONFLIKT MED DELOM IN ZASEBNIM ŽIVLJENJEM. TA NEGATIVNO VPLIVA TAKO NA POSAMEZNIKA IN NJEGOVE BLIŽNJE KOT NA ORGANIZACIJO, V KATERI JE ZAPOSLEN.
Če pogledamo odnos med dvema področjema, službenim življenjem in zasebnim življenjem, je ta lahko konflikten ali pa prinaša obogatitev. Obogatitev se pojavi, ko izkušnje iz enega področja pozitivno doprinesejo k drugemu področju. Konflikt pa se pojavi, ko se zaradi enega področja ne moremo na drugem udejstvovati tako, kot bi si želeli.
Ljudje stremimo k ravnovesju med delom in zasebnim življenjem. To predstavlja stopnjo, do katere lahko posameznik učinkovito deluje v različnih življenjskih vlogah, ki so mu pomembne. In če ste ob branju dobili občutek, da težje usklajujete delo z zasebnim življenjem, se spomnite, da v tem niste sami.
Ob povečani uporabi tehnologije in fleksibilnosti dela, ki brišeta mejo med zasebnim in službenim življenjem, je pojav stiske pri usklajevanju vse pogostejši. V letu 2010 je tako 27 % Evropejcev menilo, da preveč časa preživijo v službi. Medtem je 28 % Evropejcev menilo, da premalo časa preživijo z družino. Kar 51 % vprašanih pa je menilo, da nimajo časa zase, svoje hobije in interese.
V obdobju ukrepov povezanih z COVID-19 je kar 53,4 % Evropejcev poročalo, da jim služba onemogoča nameniti več časa družini. Medtem so se pri 59,9 % pojavljale skrbi glede službe, tudi ko niso delali.
⇒ KAKO PA LAHKO DOSEGAMO RAVNOVESJE?
PREDSTAVLJAMO VAM 4 STRATEGIJE ZA DOSEGANJE RAVNOVESJA:
A) Spoznavajte sebe
Pri razmišljanju o tem, kako bolje uskladiti delo in zasebno življenje, je bistven predpogoj, da čim bolje poznamo sebe. Če razumemo svoje delovanje, lažje opazimo dejavnike, ki negativno vplivajo na nas, pa tudi dejavnike, ki nam lahko pomagajo. Tako je pomemben vidik usklajevanja dela in zasebnega življenja to, ali se uvrščamo pod segmentorje ali integratorje.
Segmentorji so osebe, ki raje ločijo različna področja življenja. Integratorji pa so osebe, ki uživajo v prepletu različnih področij – službenega in zasebnega življenja. Tako lahko tehnologija (na primer komunikacija preko e-maila) pomaga določenemu posamezniku usklajevati delo in zasebno življenje, medtem ko drugega pri tem ovira. Kateri izmed teh dveh tipov pa ste vi? Vabimo vas k razmisleku.
B) Postavljajte meje
Meje lahko postavite na treh področjih:
- Fizična meja – ločite prostor, ki je namenjen delu, od prostora, ki je namenjen zasebnemu življenju. Še posebej pri delu od doma lahko pride do velikega vdora v zasebni prostor. Takrat je smiselno, da si en kotiček v hiši preuredite v delovno okolje in ne opravljate službenega dela v drugih prostorih.
- Časovna meja – organizirajte svoj čas. Razmislite o tem, koliko ur dnevno želite posvetiti delu, koliko družini ali skrbi zase in nato načrtujte razporeditev teh ur. Načrt prilagodite svojim potrebam in mu poskušajte slediti.
- Psihološka meja – predstavlja pravila, ki si jih posamezniki ustvarimo glede načina vedenja, miselnih vzorcev in čustvovanja na določenem področju. Primer tega je, ko v službi večinoma kažemo drugačna čustva kot ob družini ali prijateljih. Razmislite, kakšni načini razmišljanja, čustvovanja in vedenja, vam pomagajo v službi in kakšni doma.
Morda boste na enem izmed teh področij želeli večjo razmejitev med zasebnim življenjem in delom kot na drugem. Tudi to je popolnoma v redu, pomembno je, da postavite meje, ki jih potrebujete.
Ko že razmišljamo o mejah, je pomembno, da naslovimo pomembnost komuniciranja – ključno je ravno učinkovito komuniciranje o svojih mejah. Tako v službenem kot zasebnem okolju smo namreč v interakciji z drugimi. Kako naj jim sporočimo, da nečesa NE moremo ali NE želimo narediti?
Naš cilj v pogovoru naj bi bil, da jasno predstavimo svojo perspektivo, a hkrati ohranimo spoštovanje do druge osebe. To lahko označimo tudi kot asertivno komunikacijo, ki je povezana z izboljšanim funkcioniranjem na delovnem mestu in boljšo komunikacijo znotraj družine. Asertivna komunikacija je veščina, ki se je lahko učimo, sami ali preko pomoči strokovnjaka (npr. znotraj psihološkega svetovanja ali skupinskih treningov asertivnosti).
C) Raziskujte vzroke za vašo situacijo
Ko želimo nek vidik svojega življenja spremeniti, navadno razmišljamo o vzrokih, ki so nas privedli do določene situacije. Podobno se lahko vprašate, kje so vaši vzroki za nastali konflikt med delom in zasebnim življenjem. Iščemo jih lahko v zunanjih dejavnikih, ki izvirajo iz naše okolice. Prav tako pa lahko vzroke iščemo v notranjih dejavnikih, ki izvirajo iz nas samih.
Ljudje smo nagnjeni k iskanju vzrokov pri enih ali drugih. To imenujemo naš lokus kontrole, ki je torej lahko zunanji ali notranji. Posamezniki z notranjim lokusom kontrole občutijo večji nadzor med delom, družino in njunim razmerjem ter se posledično z obremenitvami lažje soočajo.
Poskušajte razmišljati, kateri so vaši specifični razlogi, da ne občutite ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Izhajajo iz vas samih in imate nadzor nad njimi? Poskušajte se osredotočiti ravno na te dejavnike. Torej na dejavnike, ki jih lahko spremenite vi. Ob tem je potrebno priznati, da niso vsi dejavniki pod našim nadzorom. Konflikt med delom in zasebnim življenjem je kompleksen vidik našega življenja, na katerega vpliva več dejavnikov. Pa vendar, poskusite se osredotočiti na dejavnike, ki jih lahko nadzorujete.
D) Poiščite socialno oporo
Socialna opora je pomemben vidik ustvarjanja ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Osebe, ki zaznavajo, da so v svojem okolju deležne opore s strani drugih, v manjši meri doživljajo konflikt med delom in zasebnim življenjem. Hkrati pozitivneje doživljajo vsakodnevno dogajanje tako v službi kot doma.
Poskušajte aktivno oblikovati svoje delovno in domače okolje tako, da vam nudi oporo. Pri tem vam lahko pomaga asertivna komunikacija (poglejte 3. točko). Oporo lahko občutite s strani organizacije kot celote, specifičnih sodelavcev, družine kot celote ali specifične osebe, ki jo najpogosteje predstavlja partner.
Opora se nanaša na različne vidike, ob čemer lahko pomislite, katera oblika opore bi najbolj pomagala vam. Pomembna je čustvena opora, ki predstavlja občutke ljubljenosti, skrbi in zaupanja med posamezniki. Prav tako nam pri spopadanju s konflikti pomagajo viri, kot so čas in denar. Hkrati je ključno, da nam sodelavci, družinski člani in prijatelji podajajo nasvete ter informacije, ki nam lahko pomagajo pri spopadanju⇒ z določeno oviro. Ob tem ne pozabite, da ste lahko tudi vi svojim bližnjim in sodelavcem pomemben vir opore.
⇒ ISKANJE POMOČI
Nezmožnost vzdrževanja ravnovesja med delom in zasebnim življenjem lahko vodi do resnih negativnih posledic za posameznika. Med te spadajo izgorelost, nižje delovno zadovoljstvo in nižje zadovoljstvo z družino ter partnerskim odnosom.
Če imate občutek, da ste se v stiski znašli tudi vi, vam lahko pri Inštitutu Avisensa pomagamo. V prispevku so na kratko opisane nekatere izmed strategij soočanja, vendar jih obstaja še več. Lahko vam nudimo strokovno oporo pri odkrivanju najboljših strategij za vas in vpeljevanju le teh v vaše življenje. Na individualno psihološko svetovanje se lahko prijavite tukaj.
Avtorica: Vanja Vogrinec
Viri in literatura:
Becker, J. in Lanzl, J. (2023). Segmentation preference and technostress: Integrators’ vs segmenters’ experience of technology-induced demands and related spill-over effects. Information & Management, 60(5), 1–10. https://doi.org/10.1016/j.im.2023.103811
Carlson, D. S., Grzywacz, J. G. in Zivnuska, S. (2009). Is work—family balance more than conflict and enrichment?. Human relations, 62(10), 1459–1486. https://doi.org/10.1177/0018726709336500
Carlson, D. S., Kacmar, K. M., Wayne, J. H. in Grzywacz, J. G. (2006). Measuring the positive side of the work–family interface: Development and validation of a work–family enrichment scale. Journal of vocational behavior, 68(1), 131–164. https://doi.org/10.1016/j.jvb.2005.02.002
Clark, S. C. (2000). Work/family border theory: A new theory of work/family balance. Human relations, 53(6), 747–770. https://doi.org/10.1177/0018726700536001
European Centre for Disease Prevention and Control. (2023). Impact of selected non-pharmaceutical interventions on EU adults’ work-life balance during the COVID-19 pandemic, 2020−2022. Stockholm: ECDC.
French, K. A., Dumani, S., Allen, T. D. in Shockley, K. M. (2018). A meta-analysis of work–family conflict and social support. Psychological bulletin, 144(3), 284–314. https://doi.org/10.1037/bul0000120
Greenhaus, J. H. in Beutell, N. J. (1985). Sources of conflict between work and family roles. Academy of management review, 10(1), 76–88. https://doi.org/10.5465/amr.1985.4277352
Kotowska, E.I., Matysiak, A., Styrc, M., Paillhe, A., Solaz, A., Vignoli, D., Vermeylen, G. in Anderson, R. (2010). Second European Quality of Life Survey: Family life and work. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities
Liermann, K. in Norton, C. L. (2016). Enhancing family communication: examining the impact of a therapeutic wilderness program for struggling teens and parents. Contemporary Family Therapy, 38, 14–22. https://doi.org/10.1007/s10591-015-9371-5
Michel, J. S., Kotrba , L. M., Mitchelson , J. K., Clark, M. A. in Baltes B. B. (2011). Antecedents of work family conflict: A meta analytic review. Journal of Organizational Behavior, 32, 689–725. https://doi.org/10.1002/job.
Sirgy, M. J. in Lee, D. J. (2018). Work-life balance: An integrative review. Applied Research in Quality of Life, 13, 229–254. https://doi.org/10.1007/s11482-017-9509-8
Speed, B. C., Goldstein, B. L. in Goldfried, M. R. (2018). Assertiveness training: A forgotten evidence‐based treatment. Clinical Psychology: Science and Practice, 25(1), 1–20. https://doi.org/10.1111/cpsp.12216
Wright, K. B., Abendschein, B., Wombacher, K., O’Connor, M., Hoffman, M., Dempsey, M., Krull, C., Dewes, A. in Shelton, A. (2014). Work-related communication technology use outside of regular work hours and work life conflict: The influence of communication technologies on perceived work life conflict, burnout, job satisfaction, and turnover intentions. Management Communication Quarterly, 28(4), 507–530. https://doi.org/10.1177/0893318914533332