Pixabay
PRAV VSI SE V ŽIVLJENJU SPOPADAMO Z IZZIVI IN PADCI. SREČUJEMO SE Z VSAKODNEVNIMI IZZIVI, KOT SO IZGUBA AVTOMOBILSKIH KLJUČEV, ODKRITJE PLESNI V KOPALNICI ALI POKVARJEN PRALNI STROJ, TER S TEŽJIMI ŽIVLJENJSKIMI DOGODKI, KOT SO SMRT LJUBLJENE OSEBE, NEZVESTOBA, DIAGNOZA BOLEZNI ALI IZGUBA SLUŽBE. VSAKA SPREMEMBA RAZLIČNO VPLIVA NA NAS TER LAHKO S SEBOJ PRINAŠA EDINSTVENO POPLAVO MISLI, INTENZIVNIH ČUSTEV IN NEGOTOVOSTI. KLJUB TEMU PA SE LJUDJE NA SPLOŠNO SČASOMA DOBRO PRILAGODIMO ŽIVLJENJSKO SPREMINJAJOČIM IN STRESNIM SITUACIJAM. KAKO? DELNO PO ZASLUGI REZILIENTNOSTI.
KAJ JE REZILIENTNOST?
Rezilientnost ali psihološka odpornost se nanaša na posameznikovo zmožnost, da vzdrži ali si opomore od pomembnih izzivov, ki ogrožajo njegovo stabilnost, sposobnost preživetja ali razvoj. Z drugimi besedami, gre za način učinkovitega spoprijemanja s stresom ali stisko, pri čemer se posameznik nato vrne k funkcionalnemu delovanju.
Psihološka odpornost v svojem bistvu izpostavlja premagovanje težkih izkušenj, vendar pa lahko vključuje tudi globoko osebnostno rast. Če postanemo bolj psihološko odporni, nam to pomaga prebroditi težke okoliščine, prav tako pa nas opolnomoči, da rastemo in izboljšamo svoje življenje.
Pri visoko rezilientnih posameznikih navadno najdemo določene miselne značilnosti, kot so načrtovanje, samorefleksija, odločnost, samozavest in samokontrola, ki jim pomagajo pri uspešnem spoprijemanju z izzivi.
Rezilientni posamezniki so nagnjeni k načrtovanju vseh ključnih življenjskih odločitev, pri čemer jim samorefleksija (načrtno razmišljanje o sebi, svojem notranjem svetu) omogoča, da ugotovijo, kaj je zanje v preteklosti delovalo (ali kaj ni). Odporni posamezniki imajo tudi občutek odločnosti, prav tako pa razvijajo samozavest, da se spoprimejo z življenjskimi izzivi.
KAKO LAHKO KREPIMO PSIHOLOŠKO ODPORNOST?
Predstavljamo vam 4 strategije, s katerimi lahko razvijate svojo psihološko odpornost:
- ZGRADITE PRISTNE MEDOSEBNE ODNOSE
Kvalitetni medosebni odnosi imajo zelo pomembno vlogo pri premagovanju življenjskih stisk, zato vas vabimo, da gradite in vzdržujete pristne povezave z drugimi. Povezovanje s sočutnimi in razumevajočimi ljudmi vas lahko namreč opomni, da niste sami sredi težav. Čeprav lahko bolečina zaradi težkih življenjskih dogodkov nekatere ljudi pripelje do osamitve ali želje po njej, je pomembno, da vprašate za pomoč ter sprejmete pomoč in podporo družine in prijateljev.
- POSKRBITE ZASE IN SPODBUJAJTE DOBRO POČUTJE
Skrb zase predstavlja pomembno prakso za duševno zdravje in krepitev psihološke odpornosti. Spodbujanje dejavnikov, kot so zdrava prehrana, hidracija, dovolj spanja in redna telesna aktivnost, lahko okrepi vaše telo, da se bolje prilagodi stresu ter zmanjša občutke anksioznosti in depresije.
Skrb zase prav tako pomeni, da se izogibamo nefunkcionalnim vedenjem za lajšanje stiske kot so na primer konzumiranje alkohola in drog ali prenajedanje. Takšna vedenja namreč ne bodo rešila problema, temveč ga le za kratek čas »prikrila«.
Preusmerjanje pozornosti lahko dolgoročno samo še ojačuje problem. Zato je bolje pogledati izzivom v oči ter se z njimi direktno spoprijeti. Poskusite se osredotočiti na to, da svojemu telesu zagotovite zdrava in dolgoročno koristna sredstva za obvladovanje stresa. Prakticirate morda čuječnost?
S čuječnostjo razvijamo zavedanje sebe, kar nam omogoča ustvarjanje sprememb v našem vedenju. Vodenje dnevnika, joga, meditacija in druge podobne prakse lahko ljudi pripravijo na soočanje s situacijami, ki zahtevajo rezilientnost. Vabimo vas, da poskusite s pisanjem dnevnika ali meditiranjem in pri tem razmišljajte o pozitivnih vidikih svojega življenja – spomnite se stvari, za katere ste hvaležni; tudi med osebnimi preizkušnjami.
- RAZVIJAJTE SVOJ NAMEN OZ. SMISEL
Poleg povezanosti z drugimi in dobrega počutja se je pri povečanju psihološke odpornosti smiselno osredotočiti tudi na komponento smisla. Kaj mislimo s tem?
Izzivi in stiske nas običajno potrejo, zaradi česar v takšnih obdobjih življenja morda težko najdemo motivacijo in svoj namen. Da ponovno odkrijete sebe, povečate občutek lastne vrednosti in dobite zagon do življenja, razvijte nekaj realističnih ciljev in redno izvajajte neko aktivnost (četudi se zdi malo). To vam bo omogočilo, da se počasi premaknete v smer, v katero želite iti.
Če se na primer borite z izgubo ljubljene osebe, se lahko pridružite skupini za podporo žalujočim v vašem okolju. Vsaki majhni vedenjski akciji sledi rahlo povišan občutek motivacije, kar nam pomaga izstopiti iz cikla stiske.
Bodite proaktivni. Koristno je priznati in sprejeti svoja čustva v težkih situacijah, vendar je prav tako pomembno, da vas spodbudimo pri samoodkrivanju. Vprašajte se: »Kaj lahko storim glede težave, stiske v svojem življenju?«
Če se težave zdijo prevelike, da bi se jih lotili, jih razdelite na manjše in bolj obvladljive korake. Na primer, če ste bili odpuščeni v službi, lahko porabite eno uro vsak dan za razvoj določenih spretnosti ali delo na svojem življenjepisu. Prevzemanje pobude vas bo spomnilo, da lahko zberete motivacijo in namen tudi v stresnih obdobjih svojega življenja, kar bo povečalo verjetnost, da se boste v bolečih obdobjih znova postavili na noge.
- STREMITE K REALISTIČNEMU, KORISTNEMU RAZMIŠLJANJU
Naše razmišljanje igra pomembno vlogo pri tem, kako se počutimo. Ko se soočamo z ovirami, se zlahka ujamemo v »miselne pasti« oz. manj koristne vzorce razmišljanja. Razmišljamo na primer posplošeno ali v skrajnostih, na vse ali nič in opisujemo stvari, ki se nam dogajajo; pri tem uporabljamo besede »vedno«, »nikoli«, »vsi«, »spet« in podobno.
Morebiti opazimo in poudarjamo samo negativne dogodke, pozitivne pa minimaliziramo. Lahko krivimo sebe ali druge za stvari, na katere nimamo/jo vpliva … Naš um lahko včasih ubere bližnjice in naredi zaključke, ki niso najbolj točni. Dogodke izkrivi in temu, kar doživljamo, ne doda objektivne razlage.
Morda ne boste mogli spremeniti zelo stresnega dogodka, vendar pa lahko spremenite, kako si ta dogodek razlagate in se nanj odzivate. Pomembno je, da identificirate svoje manj koristne vzorce mišljenja in jih poskušate restrukturirati v bolj koristni smeri. Pri tem vam lahko pomaga zunanja pomoč (poglejte zadnje poglavje zapisa).
In še ena zadeva – Ko zadev ne gre spremeniti, nam ostane princip sprejemanja. Pomembno se je učiti sprejemati spremembe. Spremembe so stalni del življenja in določeni cilji morda ne bodo več dosegljivi zaradi različnih dogodkov v našem življenju. Če bomo sprejeli okoliščine, ki jih ni mogoče spremeniti, nam to lahko pomaga, da se osredotočimo na tiste okoliščine, ki pa jih lahko spremenimo oz. na katere lahko vplivamo. Ne moremo na primer spremeniti dejstva, da je bližnja oseba umrla, to se lahko le učimo sprejemati. Lahko pa spreminjamo okoliščine našega življenja in vplivamo na to, kako bomo osmišljeno živeli naprej.
Poglejte tudi nazaj – Kdo ali kaj vam je pomagalo v preteklih stiskah? Razmislite, kje ste takrat našli moč, da ste se soočili s težko situacijo. Kaj ste se takrat naučili, da bi vam lahko pomagalo sedaj?
ISKANJE POMOČI
Pridobivanje pomoči, ko jo potrebujemo, je ključnega pomena za krepitev psihološke odpornosti. Za nekatere je lahko uporaba lastnih virov in zgoraj naštetih strategij dovolj za izgradnjo rezilientnosti. Toda včasih se lahko vsakomur od nas zatakne in imamo težave pri napredovanju na poti do psihološke odpornosti.
Če se ob spremembah in življenjskih izzivih znajdete v stiski, je pomembno, da poiščete strokovno pomoč. Z obvladovanjem stresa, soočanjem s krizami in prilagajanjem novim razmeram vam lahko pomagamo tudi pri Inštitutu Avisensa. Prijavite se lahko na individualno psihološko svetovanje, kjer vam bo psihologinja pomagala pri razvoju ustreznih strategij za napredovanje.
Prijave sprejemamo TUKAJ.
Avtorica: Ana Kolar
Viri in literatura
American Psychological Association APA. (1. 2. 2020). Building your resilience. https://www.apa.org/topics/resilience/building-your-resilience
Graham, L. in Hanson, R. (2013). Bouncing back: rewiring your brain for maximum resilience and well-being. New World Library.
Hornor, G. (2017). Resilience. Journal of Pediatric Health Care, 31(3), 384–390. http://dx.doi.org/10.1016/j.pedhc.2016.09.005
Scott, E. (27. 11. 2023). How cognitive distortions fuel your stressors: Are you constantly jumping to the worst-case scenario? Verywell Mind. https://www.verywellmind.com/cognitive-distortions-and-stress-3144921