UnsplashNaravna tendenca ljudi je, da si želimo biti uspešni v stvareh, ki se jih lotimo. K temu nas dodatno nagovarja tudi današnja družba. Kje je meja med zdravo mero truda za doseganje zastavljenih ciljev in delovanjem, ki temelji na mišljenju, da ni nič, kar naredimo, zares dovolj (dobro)?
Perfekcionizem se kaže kot nagnjenost k zastavljanju (pre)visokih standardov delovanja, ki ga spremlja pretirana kritičnost pri ocenjevanju lastnega delovanja (Stoeber, 2018). Perfekcionizem je lahko prisoten le na enem področju ali pa na več različnih področjih. Ta področja lahko vključujejo delo, učenje, področje čustvovanja, odnose, šport, zunanji videz, higieno, urejenost doma ter delovanje v družbi. Samoevalvacija osebe torej temelji na osebno določenih in zahtevnih standardih vsaj na enem področju, kljub pojavu neželenih posledic. Samovrednotenje je osnovano predvsem na tem, kako dobro oseba dosega te standarde.
Tudi, če se v teoriji zavedamo, da je popolnost nedosegljiva, nam lahko perfekcionizem močno oteži življenje. Na primer: Perfekcionizem na področju dela in študija pogosto spremlja strah pred neuspehom, v skrajnih primerih pa povzroča tudi prokrastinacijo oz. odlašanje (izogibanje nalogam zaradi strahu pred neuspehom). Tudi kadar posameznik z visoko izraženim perfekcionizmom doseže zastavljen cilj, z izidom ne bo popolnoma zadovoljen, saj meni, da bi lahko stvari opravil še bolje. Samospoštovanje torej pogosto temelji na uspehu oz. neuspehu pri doseganju zastavljenih ciljev.
Posamezniki z visoko izraženo stopnjo perfekcionizma ga pogosto ne zaznavajo kot nekaj, kar jim povzroča težave. Prepoznavajo pa posamezne znake, predvsem pri svojem počutju. Na čustveni ravni pogosto zaznavajo strah, zaskrbljenost, občutek stresa in obremenjenosti, anksioznost. Na telesni ravni se lahko odraža v obliki nespečnosti, utrujenosti, mišične napetosti in/ali težav s prebavo. Na miselnem področju se lahko kažejo težave s koncentracijo, pojavljanje misli, vezanih na visoko stopnjo samokritičnosti in nizko samospoštovanje, ter pogosto miselno premlevanje. Med vedenjske posledice pa uvrščamo izogibanje nalogam, prokrastiniranje, večkratno preurejanje storjenega in pretirano porabo časa za izvedbo neke naloge.
Kako preseči perfekcionizem?
Psihoterapevtska obravnava se je izkazala za zelo učinkovito pri obravnavi perfekcionizma. Shafran in sodelavci (2010) so na Univerzi v Oxfordu izvedli raziskavo, v okviru katere so primerjali posameznike z visoko izraženo stopnjo perfekcionizma, ki so obiskovali psihoterapevta, s tistimi, ki niso bili deležni psihoterapevtske obravnave. Posamezniki iz prve skupine so po desetih srečanjih s psihoterapevtom kazali statistično pomembno nižjo stopnjo izraženosti perfekcionizma v primerjavi s posamezniki, ki terapije niso obiskovali. Za obravnavo perfekcionizma se je kot učinkovit izkazal predvsem vedenjsko-kognitivni terapevtski pristop.
Terapevtska obravnava posamezniku pomaga razumeti delovanje v okviru perfekcionizma in oblikovati bolj funkcionalne vzorce delovanja. Pri tem je potrebno razumeti vlogo perfekcionizma pri posamezniku in temu prilagoditi pristop. Kjer se perfekcionizem pojavlja kot samostojni klinični problem, ga je smiselno obravnavati kot fokus terapije.
Avtorica: Lara Petek
Viri
Lasten vir.
Shafran, R., Egan, S. in Wade, T. (2010). Overcoming perfectionism. Little, Brown Book Group.
Stoeber, J. (2018). The psychology of perfectionism: An introduction. Routledge.