POZITIVNOST JE LAHKO DOBRA, A V ZADNJIH LETIH SE POJAVLJA VELIKO PRITISKA, DA BI SE VEDNO MORALI POČUTITI POZITIVNO IN OHRANJATI POZITIVNO MISELNO NARAVNANOST.
“Positive vibes only. Razmišljaj pozitivno. Samo nasmej se, lahko bi bilo huje. Nehaj biti tako negativna. Spomni se, da je nekomu še huje. Pozabi že na to težko situacijo; kot da se ni nič zgodilo.”
Takšne in drugačne pop-psihološke fraze v realnem življenju le redko delujejo. Pravzaprav so velikokrat tako neprijetne, da sodijo v področje, ki je v zadnjem času imenovano »toksična pozitivnost«.
»Toksična pozitivnost« pomeni prepričanje, da moramo ohranjati pozitivno naravnanost ne glede na to, kako grozna in težka je situacija, v kateri smo se znašli. Medtem ko splošni optimizem in vključevanje pozitivnega razmišljanja v naše življenje prinaša različne koristi, toksična pozitivnost zavrača neugodna čustva in postavlja v ospredje veselo, velikokrat lažno pozitivno fasado.
Pozitivnost torej postane toksična, če začnemo za njo skrivati svoja prava čustva ali pa z različnimi izjavami sebe in druge na silo prepričevati v pozitivnost.
ZNAKI »TOKSIČNE POZITIVNOSTI« SO NA PRIMER:
- nepriznavanje lastnih neugodnih čustev,
- občutenje krivde, ker ste npr. jezni, razočarani ali žalostni,
- nepriznavanje neugodnih čustev drugih ljudi ali minimaliziranje njihovih čustev, ker se ob njih počutite neprijetno,
- zmerjanje drugih, ko ne ohranjajo pozitivne naravnanosti,
- ponavljanje pozitivnih afirmacij ob težkih situacijah (medtem pa vas afirmacije spravljajo v še večje neugodje, ker niso v skladu s tem, kar čutite),
- skrivanje bolečih emocij pred drugimi in/ali pred seboj,
- ignoriranje svojih problemov.
ZAKAJ JE »TOKSIČNA POZITIVNOST« LAHKO ŠKODLJIVA?
Ker:
- Povzroča občutke sramu: ko trpimo, nam toksična pozitivnost daje občutek, da je nekaj narobe z emocijami, ki jih občutimo – da takšna čustva nimajo nobene vrednosti.
- Povzroča občutke krivde: daje sporočilo, da delamo nekaj narobe, če se ne počutimo pozitivno tudi, ko se srečujemo s težko situacijo.
- Izogiba se avtentičnosti naših čustev: toksična pozitivnost lahko deluje kot mehanizem izogibanja; z njo se lahko izogibamo čustvenim situacijam, ob katerih bi nam bilo neprijetno. Neugodna in boleča čustva zanikamo, potlačimo, skrivamo.
- Zniža možnost uvida v situacijo: Tudi negativnost je lahko konstruktivna in lahko pomaga; lahko na primer deluje kot motivacija za soočanje s problemi, saj si želimo izboljšanja stanja. Ko poskušamo negativnost na silo zatreti s pozitivnostjo, pa lahko občutimo še večjo zagrenjenost. S tem, ko toksična pozitivnost dovoljuje, da se izogibamo neugodnim čustvom, nam s tem onemogoča, da bi se srečali s temi čustvi, ki lahko vodijo tudi v rast in večji uvid v situacijo.
KAKO GRADITI BOLJ ZDRAV IN SUPORTIVEN PRISTOP?
Če ste ugotovili, da je prisiljena pozitivnost vplivala na vas (ste se je posluževali sami ali pa so jo v odnosu do vas uporabljali drugi), je tukaj nekaj idej, kako postopati:
- Poskušajte zaznati, kako se dejansko počutite v določenem trenutku. Upravljajte z neugodnimi emocijami, ob čemer jih ne zanikajte. Čeprav vam neugodne emocije povzročajo stres, vam lahko prinašajo tudi pomembne informacije, ki lahko pomagajo pri spremembah.
- Bodite realistični glede tega, kaj bi naj čutili. Ko ste v stresni situaciji, je normalno, da občutite skrb, strah, ipd. . Od sebe ne pričakujte preveč, osredotočite se na skrb zase in na majhne korake, s katerimi lahko izboljšate situacijo.
- Spomnite se, da je okej, če glede neke situacije občutite različne emocije; tako ugodne kot neugodne. Primer: glede napredovanja v službi lahko občutite upanje in ponos, prav tako pa anksioznost. Čustva so kompleksna, kot so kompleksne situacije v življenju.
- Ko pomagate drugim, se fokusirajte na to, da poslušate in izrazite skrb. Ne zasujte jih s toksično-pozitivnimi nasveti. Lahko na primer rečete: »Poslušam. Ne glede na vse sem tukaj.« »Verjamem, da je težko.« »Zgodila se ti je težka stvar. Kako lahko pomagam?«
- Razmislite, kako se počutite ob »toksični pozitivnosti«, na primer ob profilih na družabnih omrežjih, ki jo spodbujajo. Ali vam te objave služijo kot inspiracija? Ali pa se po tem, ko jih vidite, počutite slabo? V slednjem primeru nehajte slediti takšnim profilom.
ZA KONEC SE SPOMNITE, DA:
– Je naravno, da pridejo dnevi, ko razmišljate negativno.
– Je nerealno pričakovati, da boste ves čas pozitivno naravnani.
– Tudi, če vam kaj ne uspe, je v redu; kaj se lahko iz tega naučite? Katere neugodne emocije občutite, ker vam ni uspelo?
– Večina ljudi ne more »misliti pozitivnih misli« na ukaz.
Pozitiven pogled na svet je dober za duševno blagostanje. Problem je le, da življenje ni vedno pozitivno. Vsi se soočamo tudi z bolečimi izkušnjami in čustvi. Čeprav so ta čustva neprijetna, je pomembno, da se z njimi srečamo odprto in z iskrenostjo do sebe.
Ni potrebno, da se silimo v pozitivnost takrat, ko je to v popolnem neskladju z našim počutjem.
Zato – dajte si dovoljenje, da čutite vsa svoja čustva. Ta čustva so za vas resnična in pomembna. Lahko vam prinašajo različne informacije in vam pomagajo razumeti situacijo ter so vam v pomoč pri morebitnem spreminjanju situacije.
Lep dan vam želim,
Nina Piberčnik
P. s. ČE ŽELITE BOLJE SPOZNATI SVOJE DELOVANJE NA PODROČJU ČUSTEV ALI SE POGOVORITI O PROBLEMIH, SE LAHKO SREČAMO NA INDIVIDUALNEM PSIHOLOŠKEM SVETOVANJU. PRVA 3 SVETOVALNA SREČANJA ŠE VEDNO PRINAŠAJO 15% POPUSTA. PRIJAVITE SE TUKAJ.