Pomembno je, da se ob izbiri psihološke pomoči zase pravilno odločate. Pri tem so vam lahko v pomoč spodnje informacije, ki bodo pomagale razrešite dilemo o tem, kaj vam določena vrsta pomoči prinaša.
Kakšna je razlika med laičnim pogovorom (npr. ko vam svetuje prijatelj), svetovanjem, psihološkim svetovanjem/psihoterapijo?
✨POGOVOR: Pogovor in laična pomoč nista brez vrednosti, saj se ob pomoči prijatelja čutimo manj sami. Res pa je, da prijatelj velikokrat deli svoje mnenje, daje nasvete in izhaja iz lastnih izkušenj. Stvari razume iz vidika svojih stališč.
✨SVETOVANJE in NASVETOVANJE: Obstajajo tudi različne vrste strokovnega (na)svetovanja. Določeno svetovanje in nasvetovanje (=dajanje nasvetov) lahko tekom svojega dela izvajajo različne poklicne skupine (npr. socialna delavka, medicinska sestra, policist). Tega pa vseeno ne gre zamenjati s psihološkim svetovanjem.
✨PSIHOLOŠKO SVETOVANJE in PSIHOTERAPIJA: Medtem gre pri psihološkem svetovanju in psihoterapiji za znanstveno utemeljene discipline, ki temeljijo na specifičnih psiholoških teorijah in metodah. V okviru empatičnega in zaupnega odnosa klient potuje od problema do cilja. Pri tem ga psiholog podpira z različnimi tehnikami. Lahko bi rekli, da je klient voznik, psiholog/terapevt pa sovoznik. Klient spoznava sebe in se aktivno ukvarja s svojimi težavami. Velja zapis psihologa Carla Rogersa: “Klient je tisti, ki ve, kaj boli, v katere smeri iti, kateri problemi so najpomembnejši, katere izkušnje so bile globoko pokopane.”
Kakšna pa je razlika med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo?
✨ Psihološko svetovanje je bolj ciljno usmerjen in načeloma krajši proces. Namenjen je spoprijemanju z blažjimi in prehodnimi duševnimi težavam (npr. obvladovanje stresa, blage čustvene težave, pomembne odločitve). Izboljšuje klientovo psihično stanje in pomaga pri pozitivnem osebnostnem razvoju.
Psihološko svetovanje izvajajo psihologi. Najbolje je, da gre za psihologe z zaključeno drugo bolonjsko stopnjo študija (mag. psih.) ali tiste, ki so zaključili študij po starem programu (univ. dipl. psih.). Zaželjeno je tudi, da ima psiholog izkušnje iz svetovanja, končano pripravništvo s strokovnim izpitom ter dodatna izobraževanja ali usposabljanja.
✨Psihoterapija je dolgotrajnejši, proces, namenjen spoprijemanju s težjimi, kompleksnejšimi težavami ali motnjami (npr. depresivne motnje, nekatere osebnostne motnje). Naslavlja globlje osebnostne vzorce in vodi v spremenjeno osebnostno funkcioniranje.
Strokovnjaki za psihoterapijo so psihologi (zaključili so torej petletni študij psihologije; mag. psih ali univ. dipl. psih.), ki so se nato več let še dodatno izobraževali v eni izmed psihoterapevtskih smeri in psihoterapijo uporabljajo kot metodo. Najbolj strokovno priznane smeri so tri in temeljijo na večletnem dodatnem izobraževanju: vedenjsko-kognitivna psihoterapija, razvojna analitična in sistemsko družinska psihoterapija.
Še bolje je, če je psiholog opravil tudi večletno specializacijo za kliničnega psihologa. S tem ima zraven psihološke izobrazbe še naziv specialist/ka klinične psihologije (na primer univ. dipl. psih., spec. klin. psih.).
Enako so strokovnjaki za psihoterapijo zdravniki (dokončan študij medicine), po navadi tisti, ki so specializirali iz psihiatrije (psihiatri – dr. med. spec. psih.) in prav tako zaključili dodatno večletno izobraževanje ene izmed psihoterapevtskih smeri.
Tako v psihološkem svetovanju kot v psihoterapiji se v okviru zaupnega odnosa klient pomika od problema do cilja, ob čemer raziskuje svoj notranji svet. Psiholog ga pri tem empatično podpira in uporablja različne tehnike, ki so klientu pri tem procesu v pomoč.
Ali ob misli, da bi obiskali strokovnjaka za duševno zdravje, občutite sram?
Možno je, da ob razmišljanju o obisku strokovnjaka za duševno zdravje med drugim občutite sram. V Sloveniji je iskanje pomoči v povezavi z duševnim zdravjem žal še vedno precej stigmatizirano. Vendar vas naj opomnimo: NI sramotno, če greste k psihologu. NI sramotno če poskrbite zase, za svoje zdravje in kakovost življenja. Ravno obratno: Takšna skrb zase je dejanje poguma. Je dejanje moči. Kaže na to, da ste pripravljeni delati na sebi, se spoznavati, se aktivno spoprijeti s težavami, izboljšati svoje zdravje. Če poskrbite zase, boste boljši tudi v odnosu do drugih in produktivnejši na delovnem mestu. Spomnite se na vse to, ko se podajate na pot duševnega zdravja.
Kot je rekel psiholog Alfred Adler:
“Premagovanje težav vodi v pogum, samospoštovanje in poznavanje sebe.”
Želimo vam lep dan!
P. s. Ni potrebno, da se s težavami spoprijemate sami. Naj vam pomagamo. Pri Avisensi vam nudimo storitev varnega in zaupnega psihološkega svetovanja – prijavite se s klikom TUKAJ.
*Ker so ob epidemiji težave lahko izrazitejše, smo za vse prijavljene od 26. aprila naprej pripravili 15% POPUST na prva 3 srečanja.*