Kdaj, če sploh, ste nazadnje pisali dnevnik? Naši dnevniki, če jih pišemo, velikokrat vsebujejo opise dogodkov, v manjši meri pa naša čustva in razmišljanja. V resnici je pisanje dnevnika lahko čudovita oblika samopomoči, vendar je učinkovita le takrat, ko je reflektivna – ko se osredotoča na naš notranji  svet.

Ullrich in Lutgendorf (2002) sta izvedla eksperiment, v katerem je bilo 122 študentov naključno razporejenih v 3 skupine. Vsi so 1 mesec (vsaj 2x tedensko po vsaj 10 min.) pisali dnevnik. Prva skupina je morala zapisovati izključno dejstva o stresnih dogodkih, druga skupina se je ob pisanju osredotočala na svoja neugodna čustva, povezana s stresnim dogodkom, tretja pa se je zraven neugodnih čustev ob pisanju osredotočala še na svoje misli, povezane s stresorjem.
Ugotovljeno je bilo, da je tretja skupina razvila večje zavedanje o pozitivnih vidikih stresnih dogodkov kot prvi dve skupini. K temu je pripomoglo višje miselno procesiranje med procesom in s tem osmišljanje ter lažje sprejemanje situacije. Za prvo skupino, ki je zapisovala le dogodke, in drugo skupino, ki se je osredotočala le na neugodna čustva, dnevniška metoda ni bila učinkovita.

*

Raziskava jasno kaže, da je dnevnik koristen v primeru, ko pišemo tako o svojih ČUSTVIH kot o svojih MISLIH. Strukturirana, samoreflektivna dnevniška metoda doprinese k samozavedanju.
Kako pa pisati na tak način?  Kako pisati, ko nam je težko? Kako se lotiti vpisa, ki nam bo pomagal odložiti misli in čustva ter prinesel olajšanje?

*

Predlagamo vam 9 TOČK DNEVNIŠKE METODE:  KAKO PISATI DNEVNIŠKE ZAPISE? 

Z dnevnikom sedite v miren prostor in sledite naslednjim 9 točkam. Ob pisanju se ustavljajte in v miru raziščiti stvari, po katerih vas sprašujejo.

1. Zelo na kratko (nekaj povedi), opišite, kaj se je zgodilo. Pomnite: morda se zunaj vas ni zgodilo nič?

2. Opišite svoje misli: O čem razmišljate? Kakšne misli vam gredo po glavi? Dobesedno jih zapišite. Vam govorijo več stvari? Katere stvari? 

3.Opišite svoje občutke ob njih: Zapišite, katere misli so neprijetne. So katere žalostne? So katere strašne? Česa, kar vam govorijo, se bojite? Kaj vas razžalosti, ujezi?

4. Opišite svoja čustva, razpoloženje: Kako se počutite nasploh? Napišite, zakaj ste jezni (tudi na koga ali na kaj), žalostni, prestrašeni. Pomnite: Papir vse prenese (tudi kletvice).

5. Kaj občutite v telesu? Opazujte svoje telo. Vas morda stiska v prsih, se potite, vam razbija srce, ste brez energije? 

6. Opišite osmišljanje in spoprijemanje: Kako ste (v mislih ali z dejanji) poskušali najti smisel v tej situaciji? Kako se trenutno spoprijemate z njo? Kako se lahko še poskušate soočati? 

Če situacija za vas zaenkrat še nima smisla ali pa je zelo težka, opišite, kako jo lahko poskušate razumeti, kako jo lahko poskušate osmisliti ali se z njo spoprijeti.

7. Dvignite se: Zakaj ste vseeno dobro? Kako veste, da boste vseeno v redu? Kaj znotraj vas vas bo vedno držalo pokonci? Katere so vaše močne točke? Na koga ali na kaj se lahko vedno obrnete? Kaj je delovalo do sedaj in boste še naprej prakticirali? Lahko uvedete še kakšne nove načine spoprijemanja?

8. So se vaša čustva morda kaj spremenila? Kaj občutite? 

9. Če želite, za zaključek zapišite lepo misel, ki vas spodbuja. Lahko je vaša ali sposojena. Nato se po želji poslovite od dnevnika (npr. Hvala, moj dnevnik. Do naslednjič!).

*

Zapis nato v miru PREBERITE. Vsako poved preberite čuječe, prisotno. Med branjem podčrtajte močne in prijetne povedi – tiste, ki vas spodbujajo, tiste ki vam pomagajo in vas tolažijo. Po prebranem naredite nekaj globokih vdihov.

Za tem še enkrat ali dvakrat počasi PREBERITE LE PODČRTANE POVEDI

Naredite premor, za minuto ali dve ne počnite ničesar, počivajte. Naj bo, kar je. 

Nato ponovno nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite… ter se napotite v novi del dneva.

Naj vam dnevniška metoda pomaga na poti do dobrega počutja.
Želimo vam miren dan in vse dobro!